1, Klasifikacija radiodifuznih sistemov
Radiodifuzijski sistem vključuje dve kategoriji: ojačevalni sistem in sistem predvajanja:
① Sistem zvočne ojačitve
Zvočnik in mikrofon sta v istem zvočnem polju in prihaja do pojavov tuljenja, popačenja in nihanja, ki jih povzroča zvočna povratna informacija in resonanca v prostoru. Za zagotovitev stabilnosti sistema in normalnega delovanja je največje razpoložljivo ojačenje sistema 6 dB nižje od kritičnega ojačenja za samovzbujanje z zvočno povratno informacijo.
② Zvočni sistem
V sistemu so samo zvočni viri, kot so magnetni trakovi in predvajalniki optičnih plošč, brez mikrofonov, zvočne povratne informacije pa ni. Koeficient zvočne povratne informacije je 0, kar je poseben primer oddajnega sistema.
2, Sisteme javne radiodifuzije lahko glede na njihov namen razdelimo v naslednje kategorije
① Sistem oddajanja na prostem
Zunanji oddajni sistem se uporablja predvsem na športnih prizoriščih, postajah, parkih, umetniških trgih, glasbenih fontanah itd. Njegove značilnosti so veliko servisno območje in širok prostor. Visok hrup v ozadju; Zvok se v glavnem širi z neposrednim zvokom; Zahtevana raven zvočnega tlaka je visoka. Če so v bližini odsevni predmeti, kot so visoke zgradbe, in postavitev zvočnikov ni povsem razumna, bo zvočni val po večkratnem odboju oblikoval zakasnitev več kot 50 ms, kar lahko povzroči dvojne ali večkratne zvoke. V hujših primerih lahko pride do odmeva in drugih težav, ki vplivajo na jasnost in položaj slike zvoka. Na zvočni učinek zunanjih sistemov vplivajo tudi podnebne razmere, smer vetra in motnje okolja.
② Notranji oddajni sistem
Sistem za oddajanje v zaprtih prostorih je najpogosteje uporabljen sistem, vključno z različnimi kinematografi, športnimi prizorišči, plesišči itd. Ima visoko strokovnost in se lahko uporablja tako za neverbalno zvočno ojačitev kot za različne umetniške predstave. Zahteve za kakovost zvoka so visoke in sistemska zasnova ne sme upoštevati le vprašanj elektroakustične tehnologije, ampak vključuje tudi vprašanja arhitekturne akustike. Oblika prostora in drugi dejavniki pomembno vplivajo na kakovost zvoka.
③ Sistem javne radiodifuzije
Javni radiodifuzni sistem ponuja glasbo v ozadju in radijske programe za hotele, nakupovalna središča, pristanišča, letališča, podzemne železnice in šole. V zadnjih letih se javni RTV sistem uporablja tudi za oddajanje v sili in ga je mogoče povezati s požarnim alarmnim sistemom. Javni RTV sistem ima številne nadzorne funkcije. Kot so funkcije selektivnega oddajanja in oddajanja celotnega klica, obvezna izmenjava električne energije in pravice prednostnega oddajanja. Zvočnik ima veliko in razpršeno obremenitev ter dolg prenosni vod. Za zmanjšanje izgub v daljnovodu se na splošno uporablja prenos z visoko impedanco s fiksno napetostjo 70 V ali 100 V. Zahteva po zvočnem tlaku ni visoka, kakovost zvoka pa je predvsem v srednjih in visokih tonih.
④ Konferenčni sistem
Z naraščajočimi domačimi in mednarodnimi izmenjavami so se telefonske konference, videokonference in digitalni konferenčni sistemi (DCN) v zadnjih letih hitro razvili. Konferenčni sistem se pogosto uporablja v konferenčnih centrih, hotelih, skupinah in vladnih agencijah. Konferenčni sistem vključuje konferenčni diskusijski sistem, glasovalni sistem, sistem za simultano tolmačenje in videokonferenčni sistem. Zahtevajte sinhronizacijo avdio in video (slikovnih) sistemov, ki so vsi nadzorovani in shranjeni z računalniki za konferenčna gradiva.
3, Značilnosti oddajnih sistemov
Glasba v ozadju, skrajšano kot BGM, je okrajšava za glasbo v ozadju. Njegova glavna naloga je prikriti hrup in ustvariti sproščeno in harmonično vzdušje. Če poslušalec ni pozoren, ne more razločiti lokacije vira zvoka in glasnost je nizka. Je zvrst glasbe, ki ustvarja sproščeno in prijetno vzdušje. Zato ima glasba v ozadju dva učinka: prvi je psihološko prikrivanje okoljskega hrupa, drugi pa ustvarjanje atmosfere, primerne za notranje okolje. Široko se uporablja v hotelih, hotelih, restavracijah, nakupovalnih središčih, bolnišnicah, poslovnih stavbah in drugih področjih.
4, Sestava zvočnega sistema za oddajanje
Ne glede na vrsto oddajnega ozvočenja, ga lahko v osnovi razdelimo na štiri dele: programsko opremo, opremo za ojačanje in obdelavo signala, prenosne vode in zvočniški sistem.
① Izvorna oprema programa
Vir programa običajno zagotavljajo naprave, kot so radijski sprejemniki, predvajalniki CD-jev in snemalne kartuše, pa tudi mikrofoni, elektronski instrumenti itd.
② Ojačevalniki signala in oprema za obdelavo
Vključno z izenačevalniki, predojačevalniki, močnostnimi ojačevalniki, različnimi krmilniki in opremo za obdelavo zvoka. Primarna naloga te opreme je ojačanje signala, ki mu sledi selekcija signala. Funkcija in status mešalne mize in predojačevalnika sta podobna (seveda so indikatorji delovanja in zmogljivosti mešalne mize višji). Njihova osnovna funkcija je popolna izbira signala in predojačenje, poleg tega pa so odgovorni za različne prilagoditve in kontrole glasnosti in zvočnih učinkov. Včasih je za dosego boljšega frekvenčnega ravnovesja in polepšanja tembra dodan tudi ločen grafični izenačevalnik. Ta del je "nadzorni center" celotnega oddajnega avdio sistema. Ojačevalnik moči ojača signal, ki ga pošlje predojačevalnik ali mešalna miza, nato pa požene zvočnik, da predvaja zvok prek prenosnega voda.
③ Prenosni vod
Čeprav je prenosni vod preprost, ima različne zahteve glede na sistem in način prenosa. Za avditorije, gledališča itd. se zaradi kratke razdalje med ojačevalniki moči in zvočniki običajno uporabljajo metode neposrednega napajanja z nizkim uporom in visokim tokom. Prenosni vod zahteva namenske zvočniške linije. Za sisteme javne radiodifuzije se zaradi širokega območja storitve in velike razdalje pogosto uporabljajo visokonapetostne metode prenosa za zmanjšanje izgub, ki jih povzročajo daljnovodi. Zaradi majhnega prenosnega toka zahteve za daljnovode niso visoke.
④ Sistem zvočnikov
Zvočniški sistem zahteva usklajenost celotnega sistema, izbira njegovega položaja pa naj bo tudi praktična. Avditoriji, gledališča in plesne dvorane običajno uporabljajo visokozmogljive zvočnike za kakovost zvoka, medtem ko sistemi javne radiotelevizije običajno uporabljajo stropne zvočnike 3W-6W zaradi njihove nizke občutljivosti na kakovost zvoka.
5, Proces načrtovanja inženirskega sistema javne radiotelevizije
Zasnova sistemov javne radiodifuzije se običajno začne pri zvočnem polju (tj. postavitvi zvočnikov) in nato napreduje nazaj do ojačevalnikov moči, sistemov za obdelavo zvoka, mešalnih miz, mikrofonov in drugih virov zvoka. Ta postopni korak oblikovanja nazaj je zelo neizogiben. Ker je zasnova zvočnega polja temelj za izpolnjevanje funkcij sistema in zvočnih učinkov, vključuje izbiro sistemov zvočnikov, shem oskrbe z zvokom in signalnih poti. Šele z določitvijo zvočniškega sistema se lahko izvede izračun pogonske moči močnostnega ojačevalnika in določitev poti pogonskega signala, nato pa se na podlagi razdelilne sheme pogonske moči nadalje določi shema obdelave signala in izbira mešalne mize.